Atanazijeva veroizpoved
Skozi stoletja so kot odgovor na potrebe različnih časov nastale številne izpovedi ali símboli vere, tudi veroizpovedi različnih apostolskih in starih Cerkva. Med njimi je tudi Atanazijeva veroizpoved.
Sveti Atanazij Aleksandrijski je bil eden od velikih starokrščanskih cerkvenih učiteljev, imenovan Doctor Apostolicus (apostolski doktor). Po rodu je bil Grk iz Aleksandrije v Egiptu, kjer se je rodil leta 295. Deležen je bil vsestranske izobrazbe. Poznal je spise grških filozofov, še temeljiteje pa nauke cezarejske in aleksandrijske krščanske visokešole. Leta 328 je bil izvoljen za patriarha. Umrl je leta 373.
Atanazije veroizpoved se po začetnih besedah imenuje tudi »SYMBOLUM QUICUNQUE«. Tako imenovane Atanazijeve veroizpovedi pa ni napisal Atanazij. Sestavljena naj bi bila med 4. in 6. stoletjem, najverjetneje ob koncu 5. stoletja. Morda je njen avtor celo sv. Ambrozij (340 – 397). Sicer pa dokončnega odgovora o avtorstvu še nihče ni dal.
VEROIZPOVED vsebuje kar najjasnejše formulacije skrivnosti Svete Trojice in učlovečenja. Pravi, da je katoliška vera to, da častimo enega Boga v trojstvu in trojstvo v enoti; niti ne stapljamo oseb niti ne ločimo bistva, kajti druga je
Očetova oseba, druga Sinova oseba, druga tudi oseba Svetega Duha; toda Oče in Sin in Sveti Duh imajo eno božanstvo, enako slavo in sovečno veličastvo.
Veroizpoved pravi, da kdor se hoče zveličati, naj tako misli o Trojici: Oče ni od nikoder narejen, ne ustvarjen, ne rojen. Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, ampak rojen. Sveti Duh je od Očeta in Sina, ne narejen, ne ustvarjen, ne rojen, ampak izhaja iz njiju. Torej je en Oče, niso trije očetje; en Sin je, niso trije sinovi; en Sveti Duh, niso trije sveti duhovi. In v tej trojici so vse tri osebe med seboj enako večne in enake.
Atanazijeva veroizpoved tudi poudari, da je za zveličanje potrebno zvesto verovati tudi v učlovečenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. In sicer moramo verovati in izpovedovati, da je naš Gospod Jezus Kristus Božji Sin, Bog in človek. Kot Bog se je rodil od vekomaj iz Očetovega bistva, kot človek pa se je rodil v času iz materinega bistva. Bog in človek sta torej en v Kristusu. In sicer ne eden, ker bi se božanstvo spremenilo v meso, ampak ker si je Bog privzelčloveškost, saj je tako, kakor je umna duša in telo en človek, tudi Bog in človek en Kristus.
Atanazijeva veroizpoved tudi pravi, da je Jezus Kristus trpel za naše zveličanje, šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal, šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. Pri njegovem prihodu pa bodo vsi ljudje vstali s svojimi telesi in dali obračun vsakdo o svojih dejanjih. In tisti, ki so delali dobro, bodo šli v večno življenje, tisti, ki so delali slabo, pa v večni ogenj.
Nobene veroizpovedi iz raznih obdobij življenja Cerkve ne moremo imeti za zastarelo in nekoristno. Z različnimi povzetki vsebine vere nam tudi danes pomagajo doseči in poglobiti vero vseh časov.
Boštjan Horvat
Sveti Atanazij Aleksandrijski je bil eden od velikih starokrščanskih cerkvenih učiteljev, imenovan Doctor Apostolicus (apostolski doktor). Po rodu je bil Grk iz Aleksandrije v Egiptu, kjer se je rodil leta 295. Deležen je bil vsestranske izobrazbe. Poznal je spise grških filozofov, še temeljiteje pa nauke cezarejske in aleksandrijske krščanske visokešole. Leta 328 je bil izvoljen za patriarha. Umrl je leta 373.
Atanazije veroizpoved se po začetnih besedah imenuje tudi »SYMBOLUM QUICUNQUE«. Tako imenovane Atanazijeve veroizpovedi pa ni napisal Atanazij. Sestavljena naj bi bila med 4. in 6. stoletjem, najverjetneje ob koncu 5. stoletja. Morda je njen avtor celo sv. Ambrozij (340 – 397). Sicer pa dokončnega odgovora o avtorstvu še nihče ni dal.
VEROIZPOVED vsebuje kar najjasnejše formulacije skrivnosti Svete Trojice in učlovečenja. Pravi, da je katoliška vera to, da častimo enega Boga v trojstvu in trojstvo v enoti; niti ne stapljamo oseb niti ne ločimo bistva, kajti druga je
Očetova oseba, druga Sinova oseba, druga tudi oseba Svetega Duha; toda Oče in Sin in Sveti Duh imajo eno božanstvo, enako slavo in sovečno veličastvo.
Veroizpoved pravi, da kdor se hoče zveličati, naj tako misli o Trojici: Oče ni od nikoder narejen, ne ustvarjen, ne rojen. Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, ampak rojen. Sveti Duh je od Očeta in Sina, ne narejen, ne ustvarjen, ne rojen, ampak izhaja iz njiju. Torej je en Oče, niso trije očetje; en Sin je, niso trije sinovi; en Sveti Duh, niso trije sveti duhovi. In v tej trojici so vse tri osebe med seboj enako večne in enake.
Atanazijeva veroizpoved tudi poudari, da je za zveličanje potrebno zvesto verovati tudi v učlovečenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. In sicer moramo verovati in izpovedovati, da je naš Gospod Jezus Kristus Božji Sin, Bog in človek. Kot Bog se je rodil od vekomaj iz Očetovega bistva, kot človek pa se je rodil v času iz materinega bistva. Bog in človek sta torej en v Kristusu. In sicer ne eden, ker bi se božanstvo spremenilo v meso, ampak ker si je Bog privzelčloveškost, saj je tako, kakor je umna duša in telo en človek, tudi Bog in človek en Kristus.
Atanazijeva veroizpoved tudi pravi, da je Jezus Kristus trpel za naše zveličanje, šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal, šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. Pri njegovem prihodu pa bodo vsi ljudje vstali s svojimi telesi in dali obračun vsakdo o svojih dejanjih. In tisti, ki so delali dobro, bodo šli v večno življenje, tisti, ki so delali slabo, pa v večni ogenj.
Nobene veroizpovedi iz raznih obdobij življenja Cerkve ne moremo imeti za zastarelo in nekoristno. Z različnimi povzetki vsebine vere nam tudi danes pomagajo doseči in poglobiti vero vseh časov.
Boštjan Horvat